Igla in Presihajoči studenec

Legenda pravi, da je nekoč v Savinjski dolini živela ajdovska deklica. Bila je tako velika, da je z eno nogo stala na Raduhi, z drugo na Veži, v Sa- vinji pa je prala perilo. Nekega dne je z iglo šivala srajco. V grobem platnu se je igla zlomila in v jezi jo je vrgla v dolino, kjer se je zapičila v breg ter tam ostala do danes.

Ob cesti iz Luč proti Logarski dolini stoji na levem bregu reke Savinje mogočen skalni obelisk Igla, ki je nastal z delovanjem erozije in preperevanja v zgornje-triasnem apnencu. Ta vitek, 50 metrov visok skalni stolp, je ime dobil zaradi ozke špranje v njegovem boku, skozi katero je do izgradnje ceste leta 1894 vodila edina pot proti Solčavi in Logarski dolini. Domačini so jo poimenovali šivankino uho. Igla spada med najbolj znane, najslikovitejše in največje skalne obeliske v Sloveniji in je razglašena za naravni spomenik.

Ob vznožju Igle, na levem bregu Savinje, izvira Presihajoči studenec. To je ena naših najbolj znanih zaganjalk, studencev, katerih pretok se spreminja. Njihovo delovanje je navadno povezano z večjim prostorom v zaledju, ki se, potem ko se napolni, na hitro sprazni po načelu natege.

Nad izvirom, ki leži tik ob cesti, se dviga strmo pobočje. Tod nekje se v globinah ska- lovja skriva podzemeljska votlina. Vanjo se nataka voda in dokler se ne napolni z vodo, je presihajoči studenec suh. V trenutku, ko se podzemeljska votlina napolni z vodo, se ta po principu natege pretoči v izvir. Med podzemeljsko votlino in izvirom je ozek, kolenasti cevi podoben rov, po katerem se pretaka voda. V zelo kratkem času se suha prodnata kotanja napolni do vrha in voda pod cesto odteče v Savinjo na drugi strani ceste. Takšno stanje traja le nekaj minut, potem pa se brez očitnega razloga betons- ka kotanja začne prazniti, dokler se spet ne pokaže prodnato dno. Za ogled pojava je potrebne nekaj potrpežljivosti. Ob normalnem vodostaju se cikel ponovi vsakih deset do dvajset minut in prav to izviru daje poseben čar.

Presihajoči studenec je zaradi obnovljene ceste vklenjen v votlinico. Le redko lahko vi- dimo njegovo delovanje, saj je odvisno od količine vode. Najbolje je, da si ta izredno redek naravni pojav ogledamo v obdobju, ko ni prevelikih padavinskih ekstremov. De- lovanje Presihajočega studenca je podrob- no opisal naravoslovec Ferdinand Seidl leta 1909. Igla in Presihajoči studenec sodita med naše starejše naravne spomenike, saj sta zavarovana že od leta 1948.