Luče, gorska vasica v vznožju Raduhe, Rogatca in Veže, ponuja številne možnosti za pohodništvo, od lažjih sprehajalnih poti do zahtevnejših gorskih tur. Nenazadnje skozi območje občine poteka del Slovenske planinske poti, in sicer od Travnika na Ljubnem do Vodol, mimo Javorja na Loko in Raduho, potem pa se transverzala usmeri proti Rogovilcu in proti Robanovi planini naprej na Ojstrico.

Ojstrica (2350 m)

Pot nadaljujemo po markirani, tako imenovani Kocbekovi poti, proti vrhu. Na nekaterih delih je pot nekoliko izpostavljena, a varovana z jeklenicami in previdnost pri hoji na tem delu poti ni odveč. Na poti lahko opazujemo kotanjo Korošice ter na drugi strani Robanov kot, Strelovec in Krofičko. Označena pot nas pripelje na vrh Ojstrice, kjer se odpre čudovit razgled na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Z vrha se usmerimo proti planini Korošica, kjer je sestop tehnično manj zahteven, kot je po Kocbekovi poti. Od doma na Korošici se us- merimo proti vzhodu do Sedelca, kjer nadal- jujemo pot proti Podvežaku.

Raduha (2062 m)

Jugovzhodna stran gore se z vršnih goličav prek sprva rušnatih pobočij konča v gozdovih nad Savinjo. Na tej strani je več planin (Arta, Loka, Javorje, Vodole).

S parkirišča za Snežno jamo nas smerokaz usmeri proti planini Arta. Od koče na Arti nas dobro markirana pot pelje po »Krajeh« preko Zelenice, kjer se usmerimo desno in zložna pot nas pripelje na vrh Raduhe, kjer nas pričaka lep razgled po krajih Zgornje Savinjske doline ter vrhovih Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Ob lepem vremenu pa lahko vidimo tudi najvišji vrh Slovenije – Triglav. Z vrha Raduhe se spustimo proti Koči na Loki.

Najprej pridemo na Malo Raduho, malce nižje pa pridemo do razpotja, kjer ena vodi navzdol proti Koči na Loki, druga pa gre proti Durcam. Tu se zopet lahko odločimo, ali nadaljujemo pot proti Loki ali pa se usmerimo proti Lanežu in Konjski Loki ter od tam proti Koči na Loki.

Dostop na Raduho je možen z več strani. Z avtomobilom se lahko pripeljemo do izhodišča pri kmetiji Radušnik, do Rastk, do parkirišča pod Kočo na Loki ali do parkirišča pri Snežni jami.

Veliki Vrh (2110 m)

Po njej gremo na preval Prag na nadmorski višini 1870 m. Od tu gremo proti desni nekaj deset metrov po poti proti planini Ravne. Ko se na levi odpre prehodno pobočje, zavijemo kar po brezpot- ju strmo navzgor. Pot ni zahtevna, le prehode je treba poiskati med ruševjem. Iz strmine stopimo na vršno planoto zelo blizu Velikega vrha. Na levem robu planote pa je vrh Zele- nice (2114 m).

Rogatec (1557 m)

Kopasti vrhovi ne dosegajo 1500 m, docela drugačen pa je strmi, skalnati greben Rogatca s tako imenovanim vrhom Veliki Rogatec ali Speči menih (iz krajev nižje od Luč daje videz spečega meniha).

Pešpot iz centra Luč se začne v smeri proti Podvolovljeku, kjer pri prvem mostu prečkamo Lučnico. Pot nadaljujemo mimo tehnične trgovine po asfaltirani cesti v hrib.

Po približno 2 km pridemo do kmetij Sp. In Zg. Jerovčnik. Od tu nas asfaltirana pot vodi še približno 500 m oziroma do vrha travnikov, kjer nas markacija usmeri levo v gozd. Od tu je čudovit razgled na vas Luče in tudi na pogorje Raduhe ter Podveže. Po gozdu sledimo markacijam do Jerovčkega vrha, nato pa nas vodi pot po cesti mimo kmetij Hribr, Dražnik, Zg. Kliner in Zg. Špeh.

Pri Zg. Špehu zavijemo desno po kolovozu, kar hitro pa nas smerokaz usmeri desno po markirani poti proti vrhu. Na poti prečkamo nekaj gozdnih vlak. Vrh je prostorsko do- kaj majhen, proti Lučam prepaden, je pa čudovita razgledna točka, kjer se nam odpre pogled na vas Luče, Raduho, pogorje Veže, Veliko planino …

Sestopimo lahko po isti poti, lahko pa tudi po drugi strani, vendar je tu pot zelo zahtevna, na nekaj mestih izpos- tavljena, a varovana s klini. Če se odločimo za sestop po zahtevni poti, pridemo do Kala, kjer se lahko usmerimo levo proti kmetiji Zg. Pogled z vrha Ojstrice Vertikala Špeh in nato po isti poti sestopimo v dolino, lahko pa se po markirani poti usmerimo proti Riherski jelki, mimo slapu Cuc do kmetije Riher, nato pa po cesti do Luč.

Velika planina, Korošica, Luče, Logarska dolina ali Robanov kot

Dvodnevna tura

Pohod lahko začnemo pri gostišču, lahko pa se z avtomo­bilom peljemo še približno 1 km proti Veliki planini do parkirišča ob kamnolomu.

Od kamnoloma gremo peš po cesti kakšnih 100 m, potem pa nas smerokaz usmeri levo po markirani poti. Najprej hodimo po gozdu, nato pa po pašniku, kjer nas pot najprej pripelje do Črnuškega, nato pa do Domžalskega doma. Od tu je pot po Veliki planini nezahtevna, hodimo po pobočju do kapelice Mari- je Snežne, naprej do planine Konjščica (1505 m) in naprej na planino Dol (1308 m), kjer je pastirska koča. Od stanu sledimo markacijam v gozd proti severu. Markacije vodijo strmo navzgor proti desni, dokler čez slabo uro ne pridemo na Rzenik (1654 m). Nato se po vsekani poti skozi ruševje usmerimo proti vrhu Konja (1803 m). Z vrha sestopimo po zelo zahtevni poti po grebenu na preval Presedljaj (1613 m). Na tem delu poti je priporočljiva čelada in samovarovalni pas. S Presedljaja na- daljujemo pot proti Korošici (1803 m), kar je cilj prvega dne.

2. dan: več možnosti
Drugi dan ture je katerakoli pot, ki jo izberemo, tehnično dokaj zahtevna. Pot začnemo zgodaj zjutraj in naš prvi cilj je Ojstrica (2350 m). Z Ojstrice pa se lahko po- damo proti Logarski dolini ali Robanovem kotu.

Pot proti Robanovem kotu

• Ojstrica – po Kocbekovi poti – Sedelce – Molička planina*– Robanova planina* (890 m) – Rogovilc (5–6 ur hoje)

Poti proti Logarski dolinil

• Ojstrica – z vrha proti Korošici, po 300 m desno za Škarje – Škarje (2141 m) – koča na Klemenči jami (1208 m) – Logarska dolina (5 – 6 ur hoje)
• Ojstrica – z vrha proti Korošici, po 300 m desno za Škarječez Babe (Lučka Brana, 2244 m) – Planjava (2394 m) – koča na Kamniškem sedlu (1864 m) – Frischaufov dom na Okrešlju (1378 m) – Logarska dolina (7 – 8 ur hoje)

*možnost prenočitve in hrane