Luče – Breznica – Nadlučka Pustota – Log – Luče

Pot nadaljujemo desno po gozdni cesti, kjer pa kar kmalu za ostrim ovinkom zopet preidemo na planinsko pot. Po tej poti gremo do vznožja travnika, tu pa zapustimo planinsko pot in se usmerimo levo, ob skrajnem robu travnika. Kar kmalu pridemo v gozd in pot nadaljujemo po gozdni vlaki.

Pot se rahlo vzpenja, ko pa pridemo do križišča cest, se usmerimo levo navzdol. Kar hitro pridemo do travnika, kjer se odpre čudovit razgled na pogorje Veže in Rogatca.

Zopet se ob levem robu travnika (kolovoz) usmerimo navzdol in pridemo v gozd, kjer se na vseh razpotjih držimo desno, da pridemo v dolino do kmetije v bližini smučišča. Pot nadaljujemo po asfaltirani cesti, prečimo most čez Savinjo in po nasipu desnega brega reke Savinje pridemo v Luče.

Pred zaključkom sprehoda si vsekakor privoščimo počitek na jezu ob Vlcerski bajti in etno hiškah.

Luče – Juvanova pustota – Strelarnica – Luče

Na tretjem razpotju se usmerimo levo in nadaljujemo pot nad reko. Ko se pot usmeri nekoliko desno, prečimo manjši potoček in po kratkem vzponu pridemo na asfaltirano cesto.

Pot nadaljujemo v hrib po asfaltirani cesti, na drugem križišču pa se usmerimo proti Hiši sonca na Juvanovi pustoti. Tu se nam odpre čudovit razgled na okoliške kmetije, Rogatec in Veliko planino. Od tu se po travniku spustimo mimo vikenda do roba gozda, kjer nas pot zopet vodi skozi gozd. Pridemo do razpotja, kjer je na desni strani Strelarnica, mi pa se usmerimo levo in po poti nad vasjo prehodimo 300 m. Pred nami se odpira pogled na Raduho, pod nami pa vidimo vas Luče. Nato pot zaide v gozd in pridemo do kolovoza, kjer se usmerimo desno in pridemo na glavno cesto ob strugo Mlinščice.

Preko pet mostov (krožna pot okrog Luč)

Pot nas popelje mimo Delavnice Šlanger, kjer si je moč ogledati zelo zanimive izdelke iz lesa. Nato se pot nadaljuje po brvi čez Lučnico in takoj levo ob Lučnici do prve kapelice. Nasproti kapelice je obrečni klif z razgaljenimi plastmi andezitnega groha. Sledi pot do druge kapelice in mimo kotlovnice Biomase do Jerčeta, od koder je možen obisk farne cerkve Svetega Lovrenca.

Mimo Jerčeta gre pot do Strelarnice. Od tu je lep panoramski pogled na Luče, v okolici Strelarnice pa je urejen dendrološki nasad. Nadaljujemo po poti do gozdne vlake, se po njej spustimo do mlina in nadaljujemo v smeri občinske zgradbe.

Pot v nadaljevanju vodi mimo Juvanove hiše, ki je pravi kmečki dvorec. Nato se pot nadalju- je po mostu preko struge Mlinščice in do nasi- pa ter vodi po nasipu ob Savinji, preko brvi čez strugo mimo Hiše Raduha nazaj do izhodišča.

Od Žagerskega mlina do Repovega slapu

Izhodišče poti je v bližini 250 let starega Žagerskega mlina v Podvolovljeku, ki preds- tavlja lepo ohranjen primer tehnično-kulturne dediščine.

Nadaljujemo po položni poti, ki nas pripelje do slapišča ob vznožju Kobilnega grabna. Po- tok, ki odvaja vode izpod Kunšperskega vrha, v Repovem grabnu ustvarja 25 metrov visok tristopenjski slap. Od slapu sledimo gozdni cesti do križišča, zavijemo levo in se sprehodimo mimo kapelice nazaj do izhodišča

Pečovski most – Erjavčeva jama – Igla

V nadaljevanju je pot veliko prijaznejša. Vijuga preko gozda, se komajda dotakne travnika in nas skoraj po ravnini pripelje do gozdne vlake, ki ji sledimo navzdol do jame, ki jo opazimo na levi, tik preden se vlaka požene strmo navzgor. Vhod v jamo (Trbiška zijalka) je zaprt, vendar lahko ključ dobimo na bližnji kmetiji.

Tu steza zavije z vlake strmo desno navzdol, preči ozko grapico in zopet smo na gozdni vlaki. Nadaljujemo po njej navzdol, a le nekaj metrov, nato ulovimo nadaljevanje poti z vlake proti levi. Ko smo našli nadaljevanje, se lahkotno sprehodimo vse do nivoja struge reke Savinje in nadaljujemo po ravnini proti prvemu malce zahtevnejšemu delu poti, kjer s pomočjo ograje obidemo skalno zaporo kakšnih 15 metrov nad reko. Na drugi stra- ni skalnega roba se spustimo navzdol in po ravnini nadaljujemo vse do viseče brvi pri Igli (okrepčevalnica).

Tu pot nekaj metrov pred brvjo zavije strmo levo navzgor. Zopet dobrih 100 metrov grizemo v kolena, za nagrado pa se nam na vrhu odpre veličasten pogled na skalni osamelec Iglo in sotesko reke Savinje. Nadaljujemo in kmalu smo na mestu, kjer je steza vsekana v skalo. S pomočjo jeklenice je zahtevni del poti kmalu za nami.

Sledi kratko vzpenjanje, nato z grape zavijemo desno (pazimo na markacije, da nas ne zavede kakšna živalska stečina!) in po nekaj minutah smo na jasi s klopjo, od koder je čudovit razgled v dolino. Prečimo jaso in se s skalnega roba spustimo strmo navzdol (ograja). Nadaljujemo prečno po gozdu in navzgor mimo podrtih dreves do skalnega roba. Ko ga obidemo, široka lesena lestev in par metrov jeklenice pripelje na ozko sedlo. Tu se ozka, z gruščem posuta stezica, spusti strmo navzdol in po kakšnih petih minutah spusta se pred nami odpre vhod v Erjavčevo jamo. Tu sta klopci in mizica za počitek, mi pa smo pred najbolj zanimivim delom naše poti.

Za nadaljevanje se moramo spustiti prav v jamo, ne globoko, le 15–20 metrov, kjer se nato na desni zasveti prehod. Strop jame se v rovu zelo zniža, zato jo zapustimo rahlo sklonjeni. Na izhodu iz jame pa nas čaka še zadnje presenečenje – v skalo vklesan napis, ki je zaradi tega, da se ga sploh lahko opazi, prebarvan zeleno; j669 IHS MR. Po nekaterih zapisih bi naj to bila letnica in inicialke osebe, ki je to jamo odkrila davnega leta 1669. Jama je dolga približno 400 metrov, vendar ogled in raziskovanje brez izkušenega poznavalca odsvetujemo.

Naša pot se tu bliža koncu. Po gozdnem pobočju, vseskozi v rahlem spustu, kmalu pridemo do gozdne vlake, ki nas po minuti hoje po njej privede do ceste Luče–Logarska dolina. Tu se pot konča.

Do izhodišča se najhitreje vrnemo tako, da se že pred pohodom dogovorimo za prevoz z avtom nazaj do Luč, ali pa po cesti odidemo navzdol (desno) do okrepčevalnice in se preko viseče brvi vrnemo na pravkar prehojeno pot in se po njej vrnemo na izhodišče.