Sinji slap
II/3, WI 85°/60°, 150 m, 2–3 h
Sinji slap je med prvimi preplezanimi slapovi na Slovenskem. Sodi med naše najbolj obiskane in plezane zaledenele slapove. Varovališča so urejena s klini ali svedrovci, ki pa jih je pogosto potrebno poiskati pod snegom. Smer ni preveč zahtevna, zato je zelo primerna tudi za začetnike. Največ ledu in posledično največ sinje barve ima slap ob koncu zimske sezone, ko je plezanje najlepše. Dostop je najlažji s turnimi smučmi po tekaških progah v Ravenski kočni do tovorne žičnice. Od tam do začetka slapu je še pol ure. Slap se konča točno pri Češki koči, od koder sestopite do izhodišča pri tovorni žičnici skozi Malo Žrelo ali prek Štularjeve planine (1 ura). Obe sestopni varianti potekata prek številnih plazin, zato v obdobjih povečane nevarnosti proženja plazov priporočamo za sestop kar spust ob vrvi prek slapu.
Vikijeva sveča
II/5, WI 90°/75°, 150 m, 2–4 h
Izjemno slikovit in atraktiven slap zaznamuje izstopajoča vrhnja sveča, ki se dobro vidi že z začetka doline Ravenske kočne. Vstopna raztežaja običajno postrežeta z uživaško plezarijo. Višina in strmina sveče je odvisna od količine ledu. Tudi v tem slapu ga boste našli največ februarja in v začetku marca. Sveča je relativno kratka (15 m), vendar za plezanje težja, kot je videti na prvi pogled. Na vrhu smeri je pogosto zelo težko urediti kvalitetno varovanje. Zelo previdno tudi ob sestopu skozi Malo Žrelo, še posebej, če plezate takoj po sneženju (plazine!). Dostop in sestop sta
enaka kot pri Sinjem slapu.
Teranova smer
III/3, 80°/45°–60°, 350 m, 2–4 h
Teranova smer je ena najpogosteje plezanih snežnih smeri v Grintovcih. V idealnih razmerah je to prava plezalna simfonija v strmem snegu. Težavnost posameznih mest je odvisna od količine in kvalitete zbitega snega in ledu. Vsa varovališča so kvalitetno opremljena s klini in svedrovci. Kdaj pa kdaj zna biti nerodna izstopna prečka na snežišča nad Ledinami. Smer poteka ves čas po plazini, v katero se steka skoraj celotna stena Dolgega hrbta, zato previdnost ne bo odveč. Dostop do tovorne žičnice je enak kot za Sinji slap in Vikijevo svečo. Od tam v območju poletne poti proti Žrelu, kjer zavijemo s poti desno pod steno (1 h). Sestopimo po snežiščih v smeri Kranjske koče in nato skozi Žrelo do izhodišča (1 h).
Grapa med Babo in Ledinskim vrhom
III/2, 70°/40°–60°, 700 m, 3–4 h
Tipična zimska smer poteka ves čas po značilni grapi med Veliko Babo in Ledinskim vrhom. Najbolj strm del nas čaka v zgornjem delu smeri. Če je snega malo, lahko naletimo tudi na krajši skalni skok. Ko se grapa zaključi, se nam ponuja še nezahteven, a izredno razgleden pristop na vrh Velike Babe (2127 m). Tudi tokrat enak dostop do tovorne žičnice v Ravenski kočni, od koder nadaljujemo v območju Lovske poti pod steno, kjer sledimo razdrapani plaznici v smeri atraktivnih Ledinskih slapov in pod njima zavijemo levo v grapo. Z vrha grape se spustimo na avstrijsko stran in se povzpnemo na Jezersko sedlo. Sestop mimo Kranjske koče po Lovski poti v dolino (2 h). V idealnih razmerah omenjena tura omogoča tudi smučarski spust. (IV, S4, 700 m; z vrha do Grape S3, 200 m).
Povnova dolina
IV/2, 1200 m, 5–6 h
Velikopotezna zimska tura, ki s svojo izrazito linijo po snežiščih med obema Kočnama nenehno vabi alpiniste in še posebej alpinistične smučarje, ki se iz središča vasi zagledajo v mogočno ostenje Kočne. Dostop iz središča vasi po cesti naravnost proti steni. Od odcepa za Makekovo kmetijo nadaljujete naravnost po gozdni cesti. Na prvem ostrem ovinku, ko se cesta za kratek čas zravna, zavijemo levo na vlako in po njej skozi gozd na snežišča pod steno. Vstop desno od vpadnice Povnove doline po plitvem žlebu v vpadnici Široke doline. Še v območju posameznih macesnov sledi zračna prečka v levo grapo. Po njej do skalne zapore, kjer levo ali desno poiščemo najlažji prehod. Po širokih snežiščih do zatrepa, iz katerega se po ozkem in strmem žlebu povzpnemo v škrbino na robu stene. Desno in levo iz Povnove doline je mogoče preplezati še več krajših grap. Tura je še posebej zanimiva za odlične smučarje, ki po Povnovi dolini lahko opravijo zelo markanten alpinistični spust (IV, mestoma S5, 1200 m).