KS Dovje-Mojstrana ponuja bogate in raznovrstne planinske in alpinistične ture tako poleti kot pozimi. Za vsakogar se najde primerna tura, od lahkih sprehajalnih turističnih poti do tematskih poti, krajših ali daljših planinskih tur, do zelo zahtevnih alpinističnih vzponov, turnih smukov in zaledenelih slapov.

Planinske ture so na tem območju razmeroma dolge, s strmimi odseki. V začetku se pretežno gibljejo v gozdnem svetu, zlasti v Karavankah, ki potem preide na grebenska prečenja do vrha.

Gore severno od Vrat in vzhodno od Škrlatice so naravni rezervat. Zanj so značilni razbiti grebeni, prepadne stene, vratolomne grape, ostrice, roglji, krušljivi rdeči stolpi, skratka »svet za bogove«, kot veruje prenekateri pesniški samotarski romantik. Gneče na teh vrhovih ni. V teh strminah kraljuje samota. Na območju Karavank so tudi pašniki, kjer se v poletnih mesecih pase živina, zato mora biti obiskovalec pri prehodu pazljiv. Preko območja vodi več planinskih veznih poti: Slovenska planinska pot, Via Alpina, Julius Kugy Alpine Trail, Juliana Trail, Jakobova pot.

Enostavne gorske ture:

Jerebikovec (1.593 m)

Rahlo poraščen razglednik se nahaja nad Mojstrano in Radovno. Z vrha je lep pogled proti Karavankam in goram nad Vrati in Krmo.

Z glavne ceste se levo odcepi cesta, ki pelje v Mojstrano (Vrata, Kot in Krmo). Cesti sledimo v smeri vasi Radovna in dolin Krma in Kot. Parkiramo na desni strani ceste (na nasprotni strani parkirišča opazimo planinske oznake za Jerebikovec in Mežaklo). Na Jerebikovec se lahko podamo tudi pozimi, ko je zimska oprema obvezna.

  • Višinska razlika: 873 m
  • Zahtevnost: lahka označena pot
  • Čas hoje: 3 h
  • Izhodišče: N 46.451665 E 13.936109

S parkirišča prečimo cesto in se sprehodimo do planinskih tabel, kjer se začne pot na Jerebikovec. Pot že na začetku pelje v gozd in se strmo vzpenja po pobočju naravnost navzgor. Po tej dolinici nas pripelje na enega od stranskih grebenov že omenjene gore, kjer je klopca, ki nam nudi zaslužen počitek z razgledom na Kepo.

Nadaljujemo desno, sprva po grebenu, nato pa pot preide na strma pobočja, po katerih se vzpenjamo. Po uri in pol hoje pa strmina nenadoma izgine in pot nas pripelje do druge klopce pri spomeniku padlim partizanom na planini Mežakla. Tu zavije desno in skoraj vodoravno preči obrobje opuščene planine Mežakla. Le nekoliko naprej pa stopimo na cesto pri Tilčevem rovtu. Tej cesti sledimo dobrih 5 minut do mesta, kjer nas smerokaz usmeri desno navzgor v pobočja Jerebikovca. Pot se spet strmo vzpne in nas pripelje na grebenček, kjer nas pripelje do vrha.

Planina, na kateri stoji pastirski stan, se nahaja nad Mojstrano. S planine je lep razgled proti vrhovom nad dolino Vrata.

Cesti sledimo v smeri Vrat in se po njej peljemo le kratek čas, parkiramo na parkirišču ob cesti, ki se nahaja nekaj metrov naprej.

  • Višinska razlika: 787 m
  • Zahtevnost: lahka označena pot
  • Čas hoje: 2 h 30 min
  • Izhodišče: N 46.455377 E 13.932261

Pot se sprva zmerno vzpenja in nas v nekaj minutah pripelje na razpotje, kjer nadaljujemo naravnost (desno vodi pot na razgledno točko Grančišče). Pot naprej je strma in poteka po gozdu. Po uri in pol hoje strmina popusti, pot pa preide na plazovita pobočja. Sledi prečenje široke in z ograjo varovane umetne police (ograja je namenjena varovanju živine), s katere se nam odpre lep pogled na okoliške vrhove. Nekoliko višje strmina popusti, prečimo pašno ograjo in v nekaj nadaljnjih minutah hoje stopimo na Vrtaško planino, kjer na desni strani zagledamo pastirski stan. Turo lahko podaljšamo do Vrtaškega Vrha (1.898 m) in naprej na Sleme (2.077 m).

Z Vrtaške planine se pot nadaljuje mimo pas­tir­skega stana čez travnik in se za tem obrne ostro v levo in preide v gozd. Pot skozi gozd se zmerno vzpenja in nas po 20 minutah hoje od planine pripelje na večjo jaso (Stare koče). Pot se nato vrne v gozd, ki postaja vse red­kej­ši. Razmeroma zložno nas čez čas pripelje na razgledno točko, s katere se odpre lep raz­gled. Z rahlim prečenjem pridemo do velikega travnatega pobočja (Njivce) pod Vrtaškim vrhom.

  • Višinska razlika: 1.402 m
  • Zahtevnost: lahka označena pot
  • Čas hoje: 4 h 15 min
  • Mojstrana ➔Vrtaška planina: 2 h, Vrtaška planina ➔ Sleme: 2 h 15 min
  • Izhodišče: N 46.455377 E 13.932261

Nekoliko višje pot s travnatih pobočij preide v pas rušja in se začne strmeje vzpenjati. Z zmerno strme poti, ki jo obdaja pas redkega macesnovega gozda, se nam odpre pogled proti Slemenu (2.077 m). Pot se nato spet strmeje vzpne in nas pripelje na greben, kjer pred seboj zagledamo Špik in Kukovo špico, po 10 minutah nadaljnje hoje pa pripelje na razgleden vrh.

Dovška Baba (1.891 m)

Najlažji in najbolj obiskan vrh v Karavankah Dovška Baba se nahaja na mejnem grebenu med Slovenijo in Avstrijo. Z vrha se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp, zahodnih in osrednjih Karavank, Avstrijo in večji del Zgornjesavske doline.

  • Višinska razlika: 1.130 m
  • Zahtevnost: lahka označena pot
  • Čas hoje: 3 h
  • Izhodišče: N 46.468709 E 13.960446

V vasi Dovje vozilo parkiramo na parkirišču pod cerkvijo sv. Mihaela na koncu vasi. Sprehodimo se skozi vas, kjer na koncu v križišču sledimo oznakam levo skozi novo naselje v smeri Mlince. Sledimo oznakam za Dovško Babo. Tej cesti nato sledimo še dobrih 100 m, nakar preko mostu prečimo potok Mlinca, za katerim na levi strani opazimo planinske smerne table za Dovško Babo.

Po nekaj minutah vzpona stopimo iz gozda na večjo jaso, kjer sledimo kolovozu. Vzpon nadaljujemo mimo manjše koče (vikend). Pot hitro preide v strnjen gozd, kjer se z izjemo nekaj manjših razglednih jas nadaljuje vse do planine Goreljš. Vzpon nadaljujemo skozi prijeten gozd mimo melišč Bele peči. Čez slikovito pokrajino se vzpnemo v rahlem vzponu.

Nadaljujemo levo po markirani poti (naravnost izvir studenčka Starka, 1 minuta), ki se ponovno strmo vzpne in pripelje na spodnji rob planine Dovška Rožca. S planine nadaljujemo naravnost navzgor proti severovzhodu po lepo vidni poti, ki se začne vzpenjati po vse bolj razglednem pobočju Dovške Babe. Tu pred seboj zagledamo nič kaj kompakten vrh Dovške Babe, katerega dosežemo po manj kot 5 minutah hoje.

S Karavank lahko desno od Triglava opazimo globoko sedlo v grebenu proti Bovškemu Gamsovcu. Luknja je v zimskem in pomladnem času točka turnih smučarjev, sicer pa je to v poletnem času vmesna postaja na poti na Triglav, Bovški Gamsovec ali prehod v Trento.

Z Luknje je lep pogled proti Triglavski severni steni in okoliškim vrhovom, predvsem na trent­ski strani. Planinsko turo lahko nadal­jujemo tudi čez Plemenice (zelo zahtevna zavarovana pot) na Triglav.

S parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti mimo Aljaževega doma v Vratih, nato narav­nost v smeri Triglava, Sovatne, Luknje … (desno Škrlatica, bivak na Rušju).

  • Višinska razlika: 743 m
  • Zahtevnost: lahka označena pot
  • Čas hoje: 2 h 30 min
  • Izhodišče: N 46.409706 E 13.843633

Pot nadaljujemo pot makadamski cesti, ki nas mimo zimske sobe pripelje do označenega razpotja ob znamenitem klinu (spomenik padlim partizanom gornikom). Nadaljujemo naravnost (levo Tominškova pot) ob lepih razgledih na Triglav in Triglavsko severno steno. Sledi kratek vzpon po kolovozu, nato pa nas markacije usmerijo levo, na pot, ki se približa strugi Triglavske Bistrice. Tu nas pot vodi mimo obeležja v spomin žrtvam gora, malo naprej pa prispemo na naslednje označeno razpotje.

Pot proti Luknji se v nadaljevanju nekaj časa zmerno vzpenja, višje pa postane bolj strma in vse bolj razgledna, dokler ne dosežemo melišča pod Luknjo. Pot preko melišča je dokaj drsna, ko pa prispemo ob vznožje sten, so nam v pomoč tudi jeklenice (v kopnem nezahtevno, prav pa pridejo predvsem pri sestopu). Kratek čas se strmo vzpenjamo povsem ob steni, nato pa pot zavije nekoliko desno in nas malo višje pripelje do sedla Luknja