Češka koča na Spodnjih Ravneh (1543 m)

Najpomembnejše izhodišče in osrednja planinska postojanka na našem območju. Celotna hribovska zgodovina na Jezerskem je neločljivo povezana s kočo, ki so jo že davnega leta 1900 postavili Čehi. Tipična češka kmečka hiša stoji na robu prepada na Spodnjih Ravneh pod severno steno Grintovca. Je najstarejša slovenska planinska koča, ki je ohranila svojo prvotno zunanjo podobo in notranji karakter. Postojanka je izhodišče za alpinistične vzpone in ture po označenih poteh na naslednje vrhove: Vratca, Kočno, Dolško škrbino, Grintovec in Dolgi hrbet. V koči je pet sob (33 postelj), eno skupno ležišče (20 ležišč), dve jedilnici ter udobne klopi in mize okrog koče. V kletnih prostorih so moderne sanitarije z umivalnico in tušem. Do koče vodi več poti. Najdaljša in najbolj slikovita nas popelje iz središča vasi (880 m) po dolini Makekove kočne, mimo Palčkove skale in Kačjega roba na severna pobočja Špegovca, kjer zapustimo varno območje gozda. Najbolj izpostavljeni skalni predeli zadnjega dela poti so lepo zavarovani z jeklenicami. Največ obiskovalcev pride do koče iz doline Ravenske kočne, kjer lahko parkirate ob Planšarskem jezeru (890 m) in prvi del opravite kar po tematski poti po dolini Ravenske kočne. Manjše parkirišče višje v dolini pa Češka koča v jesenski preobleki. je lahko vaše najbližje izhodišče (1020 m). Do Štularjeve planine (1267 m) se lahko povzpnete po strmi planinski poti ali po nekoliko daljši in položni gozdni cesti mimo tovornih žičnic, od koder vodi še ena planinska pot direktno pod Špegovec, kjer se na koncu gozda in na začetku skal združijo vse naštete poti. Nadaljujete prek Štengc, Hudičevih klancev in Lojtrce ter se skozi Mrzlo dolino povzpnete do koče. Do Češke koče je mogoče priti tudi po zelo zahtevni poti skozi Malo Žrelo in Rdečo peč (jeklenice in zelo izpostavljeno!) ali po t. i. športni ferati, ki je opisana v posebnem poglavju.

Izhodišča, višinska razlika in čas vzpona:
Center Jezerskega (880 m), N 46.393204 E 14.500834, 663 m, 2 h
Planšarsko jezero (900 m), N 46.400890 E 14.522734, 643 m, 2 h
Parkirišče Ravenska kočna (1020 m), N 46.384626 E 14.536489, 523 m, 1 h 30 min

Kranjska koča na Ledinah (1700 m)

V macesnovem gozdičku ob vznožju najbolj jugovzhodnega ledenika v Alpah, ledenika pod Skuto, stoji Kranjska koča. V davnih časih so se na položnih meliščih in visokogorskih travnikih nad sedanjo kočo pasle ovce – od tod tudi domače ime Vadine. V drugi polovici 20. stoletja je bilo v poletnih mesecih pod severno steno Rink in Skute toliko snega, da je vznožje ledenika kar samo vabilo navdušene smučarje. Leta 1977 so kranjski planinci postavili kočo, da bi s tem klubom omogočili poletne treninge alpskega smučanja. Planinski dom je hkrati lepa samostojna tura, odlično izhodišče za zahtevne alpinistične vzpone v severnih stenah Rink, Skute, Trikota in Dolgega hrbta ter izhodišče za ture po zavarovanih poteh na Veliko Babo, Rinke in Mrzlo goro ali za prehod prek Jezerskega in Savinjskega sedla na Okrešelj v Logarski dolini. Izhodišče je dolina Ravenske kočne: najbolje je začeti pri Planšarskem jezeru in nadaljevati kar po tematski poti po dolini Ravenske kočne. Najlažje se boste do koče povzpeli po naravnih prehodih Lovske poti, ki je na izpostavljenih odsekih zavarovana z jeklenicami. Nekoliko krajša, a precej bolj strma in izpostavljena je Slovenska pot, ki že spada v kategorijo zelo zahtevnih poti (300 m). Vsekakor je veliko bolj primerna za vzpon kot za sestop. Razcep za Slovensko in Lovsko pot je pri tovornih žičnicah.

Izhodišče: Planšarsko jezero (parkirišče 890 m), N 46.400890 E 14.522734
Višinska razlika vzpona: 810 m
Čas vzpona: 2 h 30 min

Velika Baba (2127 m)

Dvojni vrh s pomenljivim imenom ima zaradi svoje edinstvene lege (zahodna stena in slemenitost sever-jug) povsem samosvoj karakter in drugačno logiko osvajanja kot vse ostale severne stene nad jezersko dolino. Celoten greben in vrh ležita na meji z Avstrijo, tako da ponujata res veličastne razglede na Koroško, Grintovce in jezersko dolino. Najlažji pristop in sestop vodi po Lovski poti do Kranjske koče in naprej na Jezersko sedlo, od koder se po strmem melišču spustite na avstrijsko stran. Romantični okljuki nas po bogatih travnikih pripeljejo v vršni skalni del, kjer nam bo v pomoč tudi nekaj jeklenic. Zelo izrazita je velika skalna izboklina, pod katero gre pot in je od daleč vidna kot “babji popek”. Vrh je razgleden in izpostavljen. Če imate radi zelo izpostavljene grebenske poti, vam priporočamo grebensko krožno turo. S ceste se odcepite levo na parkirišču v Ravenski Kočni in se takoj pričnete vzpenjati v smeri Golega vrha. Na Jenkovi planini zavijete desno in nadaljujete po romantičnem grebenu (posamezni macesni in rušje) do Male Babe (2018 m), kjer se prične izjemno izpostavljen greben brez umetnih varoval do vrha. Sestop prek Jezerskega sedla in Kranjske koče v dolino. Pot s Kranjske koče pod Ledinskim vrhom direktno na Veliko Babo zaradi izjemne izpostavljenosti padajočemu kamenju povsem odsvetujemo.

Izhodišče: Planšarsko jezero (parkirišče 890m),
N 46.400890 E 14.522734
Višinska razlika vzpona: 1237 m
Čas celotne ture: 7 h

Storžič (2132 m)

Veličasten stožec zapira našo dolino na jugozahodu. V poletnih mesecih se na njegovih pobočjih pasejo številne črede ovc, pa vendar so njegova sicer travnata pobočja tako strma, da vzpon na ta lep dvatisočak mirno uvrščamo med resne gorniške ture. Z njegovega vrha bomo ob lesenem križu s pomočjo nazornih označb prepoznavali bližnjo in daljno okolico: od Kranja in Ljubljane prek Triglava in Velikega Kleka vse do Obirja in sosednjih Grintovcev. Za vzpon z jezerske strani se moramo zapeljati v dolino Podstoržič (parkirišče pri rampi ob vstopu v dolino), iz katere na vrh vodita dve poti. Lažja in najbolj obiskana je tista prek Bašeljskega sedla, ki nas vodi ves čas po gozdu mimo Praprotnikove lovske koče. Z Bašeljskega sedla lahko zavijemo na krajši ali daljši oddih v kočo na Kališču (20 minut). Pot naprej s sedla se strmo vzpenja v območju vzhodnega grebena vse do razglednega vrha. Bolj zahtevna in z jeklenicami zavarovana pot vodi prek Javorniškega sedla in Škarjevega roba na vrh. Za krožno turo priporočamo vzpon prek Javorniškega in sestop prek Bašeljskega sedla.

Izhodišče: deponija v Dolu (767 m),
N 46.379945 E 14.445570
Višinska razlika vzpona: 1365 m
Čas celotne ture: 6–7 h

Grintovci (Dolgi hrbet, Skuta, Grintovec in
Kočna)

Velikopotezna večdnevna grebenska tura po najvišjih vrhovih Grintovcev je zagotovo eden od vrhuncev osvajanja gora nad Jezerskim. Gre za resno visokogorsko turo po zelo zahtevnih zavarovanih poteh, kjer boste poleg gorniških izkušenj in dobre kondicije potrebovali tudi ustrezno opremo. Dobri planinski čevlji, čelada in samovarovalni komplet so nujni pripomočki. Na začetku sezone vam bo na trdih snežiščih zelo koristil tudi cepin. Najprimernejši čas za turo je od julija do septembra. Prvi dan priporočamo vzpon do Češke koče; tako lahko drugi dan zgodaj začnete naporno turo. Preko melišč Spodnjih in Zgornjih Ravni se ogrejete za veliko bolj zanimivo nadaljevanje: zelo razgiban vzpon prek severne stene Grintovca do Mlinarskega sedla (2334 m). S sedla zavijete levo na greben, ki vas bo pripeljal na vrh Dolgega hrbta (2470 m). Sledi najlepši in najbolj izpostavljen del ture s stalnimi vzponi in spusti nad tisočmetrskimi stenami Dolgega hrbta in Trikota. Ko pridete na Štruco, vas čaka le še sprehod do najvišje točke tega dne, vrha Skute (2533 m). Prvi del sestopa proti Štruci je enak, potem pa namesto nazaj na greben zavijete na melišča Velikih podov. Sestop nadaljujete mimo novega bivaka pod Grintovcem do Cojzove koče na Kokrškem sedlu, kjer se okrepčate in prespite. Naslednje jutro zagrizete v strmine Grintovca z južne strani. Pot je tehnično nezahtevna, a je povsem izpostavljena soncu, zato bo rana ura res “zlata ura”. Na vrhu Grintovca vam smerna plošča pomaga prepoznati vrhove na vseh straneh neba. Drugi del ture bo veliko bolj zanimiv in tudi tehnično zelo zahteven. Z vrha se spustite na severno stran in zavijete levo proti Kočni. Sledite naravnim prehodom mimo Dolške škrbine na začetek Dolcev, kjer vas čaka vzpon na greben izpostavljene stene Dolške škrbine, ki vas pripelje do križišča, kjer lahko odložite nahrbtnik, da se boste lažje splazili po znamenitem preduhu. Po zanimivem plazenju vas čaka le še lažje melišče in nekaj plezanja po od strel razdrapanem vrhu Kočne (2540 m). Na vrhu, ki je zelo izpostavljen, je komaj kaj prostora, pogled v jezersko dolino pa čudovit. Sledi sestop do križišča in naprej navzdol proti Češki koči. Do Zgornjih Ravni moramo biti pri sestopu zelo previdni, ker je pot ves čas izpostavljena in nevarno posuta z drobljivim kamenjem. Kot nagrada za veličastno turo vas čaka pod steno Kočne še eno najlepših melišč v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Predvideni časi posameznih etap:
1. dan: Jezersko–Češka koča (1 h 30 min)
2. dan: Češka koča–Dolgi hrbet–Skuta (3 h 30 min )–Cojzova koča (skupaj 6 h)
3. dan: Cojzova koča–Grintovec (3h 30 min)– Kočna (1 h 30 min)–Češka koča (skupaj 7 h)

Veriga naših najvišjih vrhov omogoča različne kombinacije in smeri, zato vam z veseljem predlagamo še eno različico: Jezersko–Češka koča (nočitev)–Kočna–Grintovec–Cojzova koča (nočitev)–Skuta–Rinke–Turski žleb–Okrešelj (nočitev)–Jezersko sedlo–Velika Baba ali Ledinski vrh–Kranjska koča–Jezersko