Ljudje na Jezerskem so vseskozi živeli z gorami: poleti so pasli tudi na najvišjih meliščih pod ostenji Grintovca in Skute ter na lovu preplezali nemalo pečin in skalnih prehodov, a kot drugod v Alpah o njihovih podvigih ni pisnih pričevanj, ki bi jih zapisala v zgodovino, in prve dokumentirane vzpone na gore nad Jezerskim so opravili šele raziskovalci in učenjaki, ki so se v spremstvu domačinov povzpeli na vrhove. Tako botanik Scopoli leta 1759 osvoji Grintovec (z južne strani), večino vrhov pa v 70. letih 19. stoletja osvoji profesor Frischauf, tudi on v spremstvu lokalnih vodnikov. Frischauf tudi da pobudo, da leta 1877 nadelajo pot z Zgornjih Ravni do Mlinarskega sedla in tako tudi severno stran Grintovcev na široko odprejo turistom.
Razcvet obiskovanja gora nad Jezerskim omogoči gradnja Češke koče na Spodnjih Ravneh med letoma 1897 in 1900: na pobudo Češke podružnice SPD in ob pomoči Občine Jezersko postavijo planinsko kočo, ki na zunaj domala nespremenjena ostane srčika jezerskega življenja z gorami skozi dobro stoletje vse do danes. Leta 1948 je na Jezerskem ustanovljeno planinsko društvo, ki zadnjih sedem desetletij upravlja domačo kočo.
Prve plezalne smeri nad Jezerskim so preplezane v začetku 20. stoletja, v dvajsetih in tridesetih letih je osvojena večina sten, vrsti plezalcev se s prvenstvenimi vzponi pridružijo tudi prvi domačini. Razcvet alpinizem v naših gorah doživi po letu 1960: odpirajo se plezalne smeri nove dobe, ostenja nad Jezerskim dobijo svojo bero tehničnih in vse težjih smeri in v naslednjih desetletjih je v loku od Babe do ostenj Kočne preplezanih več kot 350 prvenstvenih smeri. Z razvojem lednega plezanja od osemdesetih let dalje Jezersko postaja priljubljena destinacija lednih plezalcev, sočasno pa se razvija tudi alpinistično smučanje: ravno na Jezerskem je leta 1989 presmučan še danes najtežji alpinistični spust v Sloveniji, delo domačega mojstra Dava Karničarja.
Z ustanovitvijo najprej mladinskega in potem alpinističnega odseka v sedemdesetih letih na Jezerskem nastanejo pogoji za razvoj domače alpinistične srenje. Jezerski alpinisti pomembno obogatijo nabor prvenstvenih plezalnih smeri v domačih gorah, tako letnih kot zimskih, na vrhunsko raven pa posežejo v alpinističnem smučanju: poleg prvenstvenih spustov v domačih gorah in Julijskih Alpah že konec osemdesetih Luku Karničarju uspe spust s Pika Komunizma v Pamirju, v začetku
devetdesetih je opravljenih nekaj odmevnih spustov v Centralnih Alpah, leta 1995 pa Davo in Drejc Karničar kot prva presmučata Anapurno (8091 m). Davo Karničar leta 2000 dosežek nadgradi in kot prvi na svetu smuča z vrha Mount Everesta (8848 m) do baznega tabora, leta 2007 pa postane prvi Zemljan, ki je presmučal vse najvišje vrhove sedmih celin.
In še en gorski šport smo Jezerjani vzeli za svojega: tekmovalno turno smučanje. Že od leta 1996 je na Jezerskem zadnjo januarsko soboto organizirano tekmovanje v tekmovalnem turnem smučanju, ki je v slovenskem merilu najstarejše tovrstno tekmovanje z neprekinjeno tradicijo. Domači tekmovalci se udeležujejo tako slovenskih kot tujih tekem in evropskih prvenstev ter dosegajo vidne rezultate.
Ob množici obiskovalcev in obiskovalk naših gora se je seveda pojavila potreba po domačih gorskih reševalcih: posamezniki so bili del reševalne postaje v Kranju že od osemdesetih let, leta 1992 pa je bilo ustanovljeno Društvo gorske reševalne službe Jezersko.